»E Stata La Mano di Dio je moj najpomembnejši in najbolj boleč film in vesel sem, da se je vsa ta bolečina zdaj spremenila v veselje. Danes je šele prvi korak in lepota tega tekmovanja je v tem, da gre za edino na svetu, na katerem je uvrstitev med najboljših pet zmaga. Vesel sem, da je bil film izbran.«
»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«
»Nekaj let sem očeta prosil, da me pusti na gostovanje mojega ljubega kluba Napolija, a me je zavračal, ker sem bil premlad. Tisti usodni dan pa mi je vendarle dal dovoljenje, tako da nisem odšel s starši, ampak na tekmo.«
